KAMNINE
Na območju občine Oplotnica najdemo vse tri skupine kamnin glede na nastanek: na skrajnem severnem robu magmatske kamnine, v severni polovici območja (gričevnat in hribovit del) metamorfne, v južni polovici območja občine (ravninski del) pa sedimentne kamnine.
Na skrajnem severnem robu občine najdemo najstarejše, metamorfne kamnine: granodiorit (na karti označen z vinsko rdečo barvo), domačinom bolj znan pod imenom tonalit, in zelenkast čizlakit (na karti označen z oznako δI). V Cezlaku se nahajata še delujoč kamnolom granodiorita in zapuščen kamnolom čizlakita, ki predstavlja edino znano tovrstno nahajališče v Sloveniji in eno izmed štirih v Evropi.
Ostalo severno polovico območja občine Oplotnica sestavljajo metamorfne kamnine. Južno od omenjenega granodiorita poteka pas biotitno-muskovitovega blestnika s prehodi v gnajs (Sbm), katerega tu in tam prekinjajo proge eklogita (Sgpy). Južno od tega poteka nekoliko širši pas muskovitno-biotitovega gnajsa s prehodi v blestnik (Gbm), katerega v prevladujoči smeri vzhod – zahod prekinjajo proge amfibolita s prehodi v amfibolov skrilavec (A). Na območju Okoške gore in južno od Božjega oz. severozahodno od Koritnega se pojavljata dve sklenjeni območji distenovega protastega gnajsa (Gcy). Od metamorfnih kamnin velja izpostaviti še kvarcit (Q) in marmor (M). Prvi se pojavlja v dveh progah severozahodno od naselja Oplotnica, drugi pa v manjši progi južno od Cezlaka.
Južno polovico območja občine Oplotnica sestavljajo najmlajše, sedimentne kamnine, ki so jih v preteklosti nasule reke, danes potoki, ki pritekajo iz Pohorja. V ravninskem delu občine se tako izmenjujeta predvsem proluvij (pr) in peščena glina ter glinast prod (Pl,Q). Prvi se pojavlja neposredno ob spodnjih delih tokov potokov in v ozkem prehodnem pasu, kjer gričevje prehaja v ravnino. Glina in prod se pojavljata v večjih zaplatah v preostalih predelih oplotniškega polja.
Geološka karta (Vir: Geološki zavod Slovenije)
RELIEF
Na območju občine Oplotnica se pojavljajo trije reliefni tipi: ravnina, gričevje in hribovje. Nadmorske višine v splošnem naraščajo od juga proti severu. Ravnina prevladuje v južni polovici območja občine, kjer najmanjša nadmorska višina znaša 300 m (Dobrova pri Prihovi). Iz zahodne strani ravninsko Oplotniško polje obdaja gričevje Dravinjskih goric, iz severne in vzhodne strani gričevnati južni obronki Pohorja, na južno stran pa je odprto proti dolini Dravinje. Hribovit relief (območja nad 500 m n. v.) se pojavlja v severozahodnem oz. severnem delu občine, kjer najvišja nadmorska višina znaša 937 m (Božje). Večina pobočij ima južno, jugovzhodno ali jugozahodno ekspozicijo. Največje naklone imajo pobočja dolin potokov Oplotnica in Božjenica.
Najpogostejše reliefne oblike na območju občine Oplotnica so slemena, ki večinoma potekajo v smereh S – J in SZ – JV, ter vmesne ozke doline potokov v gričevnatem in hribovitem predelu. Slednje so ustvarili: Čadramski potok, potok Oplotnica, Božjenica, Brezničica in Gračanica. V srednjem toku, med Podgradom in Loko, je potok Oplotnica ustvaril blago obliko vintgarja, ob prihodu na ravninski svet v svojem spodnjem toku pa nasul okrog 10 m visok in 1,5 km širok vršaj.
Reliefna karta (Vir: Geopedia)
Panorama (Gregor Grm)
VODOVJE
Preko območja občine Oplotnica teče potok Oplotnica s svojimi pritoki: Čadramski potok, potok Božjenica, potok Brezničica in potok Gračanica. Vsi potoki so stalni, večina jih ima naravno ali delno naravno strugo, z izjemo potoka Oplotnica, ki je skozi istoimensko naselje tehnično urejen (kanalizirana struga). Zahodni del občine je tako hidrološko bolj bogat kot vzhodni del.
Izmed naštetih potokov po velikosti in s tem tudi po energetskem potencialu izstopa potok Oplotnica. Preko območja občine potekata njegov srednji tok in del spodnjega toka (v Dravinjo se izlije v Draži vasi), sicer pa izvira v neposredni bližini Rogle. Kot večina ostalih pohorskih potokov ima tudi potok Oplotnica prvotni višek vode spomladi (taljenje snega in pomladanske padavine), sekundarnega pa jeseni (jesenske padavine). Svoj hudourniški značaj pokaže zlasti ob močnejših nevihtah, po podatkih spletnega Atlasa okolja pa je celotni spodnji tok potoka označen kot območje zelo redkih poplav. Ta oznaka se je 5. novembra 2012 izkazala za pravilno, saj je potok po dolgih letih zaradi obilnega jesenskega deževja konkretno prestopil svoje bregove, poplavil okoliške površine ter poškodoval prometno ter stanovanjsko infrastrukturo.
Velik energetski potencial Oplotniščice, kot jo imenujemo domačini, so s številnimi mlini in žagami izkoriščali že v preteklosti, danes pa ga izkoriščajo manjše hidroelektrarne. Izjemnega pomena je ribnik Partovec, redki vodni biotop, ki se nahaja v istoimenskem zaščitenem gozdnem območju v jugovzhodnem delu občine in predstavlja pomemben življenjski prostor mnogim rastlinskim in živalskim vrstam.
Karta: Vodotoki v občini Oplotnica z označenimi območji zelo redkih poplav (Vir: Atlas okolja)
Fotografija potoka Oplotnica
Fotografija ribnika Partovec
PODNEBJE
Razgiban relief in prehodna lega med alpskim in panonskim svetom Slovenije se odražata tudi v raznolikih podnebnih značilnostih območja občine. Območje občine Oplotnica leži na meji med zmernim celinskim podnebjem osrednje Slovenije (severni del občine) ter zmernim celinskim podnebjem vzhodne Slovenije (osrednji in južni del občine).
Po podatkih spletnega Atlasa okolja je v obdobju 1971 – 2000 povprečna letna temperatura zraka na skoraj celotnem območju občine znašala med 8 in 10 °C, v skrajnem severozahodnem hribovitem delu pa med 6 in 8 °C. Za isto 30-letno obdobje merjenja znaša povprečna januarska temperatura zraka za območje celotne občine med -2 in 0 °C. Povprečna julijska temperatura zraka tega obdobja za južni in osrednji del občine znaša med 18 in 20 °C, za severozahodni hriboviti del pa med 16 in 18 °C.
Karta: Povprečna letna temperatura zraka v obdobju 1971 – 2000 (Vir: Atlas okolja)
Karta: Povprečna januarska temperatura zraka v obdobju 1971 – 2000 (Vir: Atlas okolja)
Karta: Povprečna julijska temperatura zraka v obdobju 1971 – 2000 (Vir: Atlas okolja)
Za nižinsko območje občine je značilen temperaturni obrat. Jeseni in pozimi gričevnata in hribovita severna in severozahodna območja občine prejmejo več sončnega obsevanja kot osrednji in južni del občine z nižjimi nadmorskimi višinami. Težji hladen zrak obleži na dnu doline, nad katero se zaradi nizkih temperatur vodna para zgosti v plast megle, ta pa prepreči prodiranje sončnih žarkov v dolino in tamkajšnje segrevanje zraka. V dolini posledično v času inverzije vlada hladno in megleno vreme, v gričevju in hribovju pa sončno in razmeroma toplo vreme. Ta pojav močno vpliva na rabo tal obravnavanega območja.
Relief ima velik vpliv tudi na razporeditev padavin. Osrednji in južni del območja občine v povprečju letno prejmeta najmanj, med 1.200 in 1.300 mm padavin, severna gričevja in nižji hriboviti svet med 1.300 in 1.400 mm padavin, skrajni severozahodni hriboviti del območja občine pa največ, med 1.400 in 1.500 mm padavin. Podobna situacija se kaže pri povprečnem številu dni s snežno odejo. Največ dni s snežno odejo ima skrajni severozahodni del občine (75 – 100 dni), nekoliko manj severni in severozahodni gričevnat ter nižji hriboviti del občine (50 – 75 dni), najmanj pa osrednji in južni del občine (25 – 50 dni).
Karta: Povprečna letna višina padavin v obdobju 1971 – 2000 (Vir: Atlas okolja)
Karta: Povprečno število dni s snežno odejo v obdobju 1971/72 – 2000/01 (Vir: Atlas okolja)
PRST
Na območju občine Oplotnica najdemo 8 različnih vrst prsti. Največ površin zajemajo distrična rjava tla na metamorfnih kamninah ter ravninski distrični psevdoglej. Prva vrsta prsti se pojavlja v velikem sklenjenem gričevnatem in hribovitem območju na severu in severozahodu občine. Druga vrsta prsti prevladuje v ravninskem predelu obravnavanega območja (Oplotnica, Markečica), nekaj jo je tudi v gričevnatem predelu na zahodu (Brezje pri Oplotnici).
Distrična rjava tla se pojavljajo ločeno v dveh območjih: na skrajnem severnem robu občine so se razvila na magmatskih kamninah (granodioritu, čizlakitu), v vzhodnem gričevnatem predelu občine (Čadram, Okoška gora, Ugovec, Straža, Prihova) pa na ilovicah in glinah. Evtrična rjava tla na aluvialno-koluvialnih nanosih in deluviju so se razvila na jugozahodnem obrobju območja občine (Malahorna, Dobriška vas), v osrednjem delu občine (Gorica pri Oplotnici) in v manjšem obsegu tudi na zahodu občine (Ugovec). Ob spodnjem toku Čadramskega potoka, potoka Oplotnica in potoka Božjenica so se razvila obrečna evtrična oglejena tla. V ozkem pasu med Dobrovo pri Prihovi in Dobriško vasjo najdemo mineralen amfiglej, na skrajnem zahodu občine pa še rendzino, razvito na mehkih karbonatnih tleh.
V splošnem tako prevladujejo kisla, distrična tla (manj rodovitna) nad bazičnimi, evtričnimi (bolj rodovitnimi). Amfiglej in psevdoglej (slednji prevladuje na oplotniškem polju, kjer kmetje gojijo večinoma koruzo) sta hidromorfni prsti (v njiju zastaja voda), ostale vrste so avtomorfne (skozi njih voda odteče).
Karta: Pedološka karta območja občine Oplotnica (Vir: Atlas okolja)
RASTJE, RABA TAL
Primarno rastje območja je mešani gozd, ki pa je po celotni površini občine Oplotnica že precej izkrčen in spremenjen v obdelovalne ali pozidane površine. V splošnem gozd prekriva predvsem strma ter osojna pobočja. Nekaj je tudi povsem iglastega gozda v manjših zaplatah v severozahodnem in jugovzhodnem delu občine. V večjem obsegu se je gozd ohranil le jugovzhodno od naselja Oplotnica. To gozdno območje Partovec je zavarovano z odlokom o razglasitvi naravnih znamenitosti. V tem območju veljajo varstveni režimi za gozdno naravno dediščino, za botanično in za zoološko naravno dediščino. Gozd, ki ga lahko danes opazujemo, je ostanek pra-ekosistema, ki je nekoč pokrival celotno Slovenijo.
Danes sicer že zelo spremenjeno, realno gozdno rastje Pohorja in s tem tudi severnega dela občine Oplotnica je naslednje: bukev, kostanj in hrast (30%), smreka (25%), jelka (25%). Realno gozdno rastje Dravinjskih Goric in s tem tudi južnega dela občine Oplotnica pa: bukev, kostanj in hrast (60%), beli gaber (10%), bukev (10%); v povirjih potokov uspeva gozd črne jelše in vrbe.
Kar zadeva ostale površine, ob gozdnatih močno prevladujejo kmetijske površine (polja, njive, travniki, pašniki) z drobnoposestniško strukturo. Na ravninskem predelu južno od naselja Oplotnica je dosti nenamakanih njivskih površin – njihova velikost in sklenjenost sta posledici melioracij. Na prisojnem pobočju slemena vzhodno od naselja Oplotnica (na območju naselja Gorica pri Oplotnici) prevladujejo vinogradi, ki pa se sicer skupaj s sadovnjaki pojavljajo na skoraj vseh prisojnih gričevnatih območjih termalnega pasu, le da ne tako sklenjeno.
Karta: Pokrovnost tal na območju občine Oplotnica leta 2006 (Vir: Atlas okolja)