V času Avstro-Ogrske države (1867 – 1918) je današnje ozemlje občine Oplotnica spadalo pod avstrijski del le-te ter izmed sedmih etnično slovenskih avstro-ogrskih dežel ležalo v osrednjem delu slovenskega dela dežele Štajerske. Zanimivo je, da se tudi danes, ko ljudje povedo od kod prihajajo, v osnovi največkrat oprejo na to delitev, ki sicer nima geografskih temeljev, temveč administrativne.
Danes v okviru tretje ravni Standardne klasifikacije teritorialnih enot (NUTS, oz. SKTE), po kateri je Slovenija razdeljena na 12 statističnih regij, celotno ozemlje občine Oplotnica spada v Podravsko statistično regijo. V okviru druge ravni SKTE (2 kohezijski regiji: Vzhodna in Zahodna) spada občina Oplotnica v Vzhodno Slovenijo, v okviru četrte (68 upravnih enot) pod Upravno enoto Slovenska Bistrica, v okviru pete (212 občin) pa se občina Oplotnica pojavlja kot samostojna enota. Na zahodu meji na občino Zreče, na severu in vzhodu na občino Slovenska Bistrica, na jugu pa na občino Slovenske Konjice. Nastala je leta 1998, pred tem pa so njena današnja naselja v okviru krajevne skupnosti Oplotnica spadala pod občino Slovenska Bistrica. Danes občino Oplotnica, ki se razprostira na 33,15 km2 površine, sestavlja 21 malih in srednje velikih naselij.
Pod okriljem strokovnjakov Geografskega inštituta SAZU in Inštituta za geografijo je med letoma 1993 in 1995 nastala naravnogeografska regionalizacija Slovenije, ki jo sestavljajo 4 makroregije oz. 49 mezoregij. Po njej se območje občine Oplotnica nahaja na meji med dvema regijama. Njen severni del spada v makroregijo Alpski svet, znotraj te pa v mezoregijo Strojna, Kozjak in Pohorje. Njen južni del sega v makroregijo Panonski svet, znotraj te pa v mezoregijo Dravinjske gorice. Že samo dejstvo, da se območje občine Oplotnica nahaja na stiku ne le dveh mezoregij (stik Pohorja in Dravinjskih goric), temveč tudi dveh makroregij (stik alpskega in panonskega sveta) Slovenije, priča o izjemni raznolikosti njenih naravnogeografskih danosti. Leži torej v pasu prehodnega ozemlja, kjer značilnosti panonskega sveta postopoma prehajajo v značilnosti alpskega sveta in obratno.