Naselja

Občino Oplotnica, ki se razprostira na 33,15 km2 površine, sestavlja 21 malih in srednje velikih naselij (Božje, Brezje, Čadram, Dobriška vas, Dobrova, Gorica, Koritno, Kovaški vrh, Lačna Gora, Malahorna, Markečica, Okoška Gora, Oplotnica, Pobrež, Prihova, Raskovec, Straža, Ugovec, Zgornje Grušovje, Zlogona Gora in Zlogona vas). Največje in središčno je naselje Oplotnica (1.418 prebivalcev), po številu prebivalcev ji po velikosti sledijo Malahorna, Čadram in Gorica pri Oplotnici. Gostota naseljenosti je po podatkih SURS-a v drugi polovici leta 2015 za občino Oplotnica znašala 121,9 prebivalcev / km2.

Kar zadeva tipe naselij, v občini Oplotnica prevladujejo strnjena in razložena naselja. Strnjena naselja se pojavljajo v obliki gručastih vasi (Božje, Čadram, Dobriška vas, Dobrova pri Prihovi, Malahorna, Markečica) in obcestnih vasi (Lačna Gora, Pobrež, Zgornje Grušovje). Razložena naselja najdemo predvsem po vrhovih slemen (Gorica pri Oplotnici - delno, Prihova, Straža pri Oplotnici), po robovih dolin (Gorica pri Oplotnici - delno, Raskovec) ter na pobočjih (Brezje, Koritno, Okoška Gora, Ugovec, Zlogona Gora). Na območju občine najdemo tudi dva zaselka (Kovaški vrh, Zlogona vas) ter eno t.i. podeželsko mesto, oz. središče (Oplotnica).

Poleg vseh naštetih oblik naselij najdemo na obravnavanem območju tudi samotne kmetije (v hribovitih predelih območja občine z najvišjimi nadmorskimi višinami – SZ del) ter razne druge, posamezne grajene strukture (lovske in gozdne postojanke, mlini, žage, sakralni objekti, ipd.).

  Tabela: Osnovni podatki o naseljih občine Oplotnica (Vir: SURS)
NASELJE NADMORSKA VIŠINA (m) POVRŠINA                     (km2) ŠTEVILO PREBIVALCEV (2015) GOSTOTA POSELITVE (preb./km2)
OBČINA OPLOTNICA 300 - 937 33,2 4.046 121,9
Božje 870 2,6 125 48,4
Brezje pri Oplotnici 390 3,1 134 42,7
Čadram 402 1,3 274 214,4
Dobriška vas 314 1,0 68 65,0
Dobrova pri Prihovi 315 1,3 48 37,6
Gorica pri Oplotnici 390 0,7 232 316,0
Koritno 679 3,8 191 50,3
Kovaški Vrh 540 1,4 48 33,3
Lačna Gora 480 1,3 162 124,4
Malahorna 350 2,0 283 138,1
Markečica 320 1,9 111 57,1
Okoška Gora 450 0,9 204 234,5
Oplotnica 370 3,6 1.418 393,2
Pobrež 307 1,0 146 143,3
Prihova 400 1,3 77 60,4
Raskovec 360 0,7 70 96,8
Straža pri Oplotnici 397 0,8 72 88,9
Ugovec 360 1,2 132 114,2
Zgornje Grušovje 315 1,3 107 80,6
Zlogona Gora 470 0,6 93 166,3
Zlogona vas 570 1,2 51 42,0
  zemljevid-obcine Zemljevid zaselkov   Božje

V jedru gručasto naselje leži na vrhu pobočne uravnave na južni strani Pohorja, med dolinama potokov Oplotniščice in Božjenice, vzhodno od Vranjekovega vrha (1.012 m) in severno nad krajem Oplotnico, od koder v Božje vodi cesta. Okoli jedra vasi so raztresene posamezne samotne kmetije. Tradicionalna vira dohodka sta gozdarstvo in živinoreja.

  Brezje pri Oplotnici

Razloženo naselje v podpohorskem delu Dravinjskih goric leži zahodno od Oplotnice, ob severovzhodnem vznožju gozdnate Brinjeve Gore (631 m), kjer so cerkvi Matere Božje in sv. Neže ter ostanki Zreškega gradu in starih naselbin od bronaste dobe do časa naselitve Slovanov. K naselju spada zaselek Javnik. Hiše so tudi v dolinah potokov Gračnice in Breznice, kjer je več travnikov. Pod Kovaškim vrhom so na prisojnem pobočju vinogradi.

  Čadram

Gručasto naselje v podpohorskem delu Dravinjskih goric, ki tu prehajajo v južne obronke Pohorja, leži ob Čadramskem potoku, onstran katerega se na zahodu širi Oplotniško polje s travniki in njivami. Nad vasjo še uspeva vinska trta. V naselju je obrat Cometa iz Zreč, kjer izdelujejo magnezitne bruse. Na pol poti proti Oplotnici stoji ob cesti župnijska cerkev sv. Janeza Krstnika, katere romarsko predhodnico so leta 1918 podrli. Mimo Čadrama je vodila rimska cesta Celeia-Poetovio.

  Dobriška vas

Gručasta vas v podpohorskem delu Dravinjskih goric leži v široki dolini potoka Oplotniščice, katere dno je prekrito s peščeno-ilovnatimi nanosi, na katerih so travniki in njive, na levem bregu potoka, ob cesti Tepanje-Oplotnica. Na severu se širi obsežen nižinski gozd Partovec z ribnikom na obrobju. Kraj se prvič omenja že med letoma 1265 in 1267.

  Dobrova pri Prihovi

Gručasta vas v podpohorskem delu Dravinjskih goric leži na nizkem slemenu med Čadramskim potokom na severovzhodu in njegovim desnim pritokom na jugu, ob krajevni cesti Pobrež-Prihova, južno od nižinskega gozda Partovca. Na zamočvirjeni ravnici so travniki. Zahodno od naselja je na južnem robu Partovca velik ribnik.

  Gorica pri Oplotnici

Razloženo vinogradniško naselje v podpohorskem delu Dravinjskih goric leži jugozahodno od Oplotnice, ob cesti Oplotnica-Slovenske Konjice, na podolgovatem, v smeri sever-jug potekajočem slemenu med potokoma Oplotniščico in Božjenico. V dolinah so travniki, na pobočju pa vinogradi z zidanicami, katerih lastniki so tudi prebivalci iz višje ležečih naselij v tem delu Pohorja.

  Koritno

Razloženo naselje med potokoma Oplotniščico in Božjenico leži na koncu južnopohorskega tonalitnega izrastka, severno nad Oplotnico. V gručastem jedru stoji poznogotska cerkev sv. Miklavža, pomemben umetnostni spomenik iz 14. stoletja z gotskimi freskami in bogato notranjo opremo. H Koritnemu sodi tudi cerkev sv. Lenarta na pomolu v smeri proti Božjemu.

  Kovaški vrh

Razložena vas v južnem delu Pohorja leži na prisojnem obronku iz metamorfnih kamnin, severozahodno od Oplotnice. Po večini samotne kmetije stojijo na podolgovatem slemenu med potokoma Čračnico in Božjenico. Slednja južno od tod priteče na Oplotniško polje.

  Lačna Gora

Razloženo naselje na prisojnem pobočju plečatega slemena v jugovzhodnem delu Pohorja leži severno nad Oplotnico, pod barokizirano gotsko cerkvijo sv. Mohorja in Fortunata (602 m), med Čadramskim potokom in potokom Oplotniščico, na katerem je manjša hidroelektrarna. K Lačni Gori spadata zaselka Sujek blizu Keblja in Loka tik nad Oplotnico.

  Malahorna

V jedru gručasto naselje južno od Oplotnice leži na rodovitni peščeno-ilovnati ravnini Oplotniškega polja, med potokoma Oplotniščico in Gračnico, nedaleč od njunega sotočja. Skozi naselje teče cesta Slovenske Konjice-Oplotnica. Zahodno od njega se dviga Brinjeva Gora  (631 m), južno pa cerkev sv. Barbare (428 m), pod katero je  zaselek Lašek. Kraj se prvič omenja že leta 1165.

  Markečica

Gručasta vas v podpohorskem delu Dravinjskih goric leži južno od Oplotnice, v široki dolini ob sotočju potokov Gračnice in Oplotniščice. V kmetijstvu prevladuje živinoreja. Vinogradi so v gričevju na jugu, okoli razgledne gotske cerkve sv. Barbare iz 15. stoletja na istoimenskem hribu (428 m). Manjša skupina hiš ob gozdu se imenuje Drage. Kraj se prvič omenja leta 1302 z imenom Markvartova vas.

  Okoška Gora

Razloženo naselje na prisojnih obronkih jugovzhodnega Pohorja leži južno od Gladomeškega potoka, vzhodno od Oplotnice. Vas sestavljajo nekdanje vinogradniške pristave. Ohranjene so tudi v stanovanjske hiše spremenjene viničarije lastnikov iz naselij višje na pobočjih Pohorja. Danes je vinogradov le še malo.

  Oplotnica

Veliko gručasto središčno naselje mestnega videza leži na vznožju južnega dela Pohorja, na njegovem stiku s podpohorskim delom Dravinjskih goric, na obeh straneh potoka Oplotniščice, ki tu priteče na ravninski svet Oplotniškega polja iz peščeno-ilovnatih naplavin. Ker je naselje na meji ravninskega in gričevnatega sveta, so tu razvite najrazličnejše kmetijske panoge. V višjih legah so vinogradi, na Oplotniškem polju pa njive, travniki in sadovnjaki, ki prekinjajo pozidana zemljišča. Iz kraja, ki je gospodarsko in kulturno središče širšega zaledja, vodijo ceste na Pohorje. Razvita je obrt, tu pa je tudi tovarna stavbnega pohištva. Na Oplotniščici, kije hudourniški potok in pogosto poplavlja, je več manjših hidroelektrarn; največja med njimi (600kW) je tik nad naseljem. Kraj se prvič omenja leta 1182. Grad je iz 17. stoletja.

  Pobrež

Gručasta ravninska vas ob cesti Tepanje-Oplotnica leži na levem bregu široke doline potoka Oplotniščice. Na peščeno-ilovnatih nanosih so njive in travniki, nad dolino v Partovcu in Brdih pa obsežni gozdovi. Kmetje se ukvarjajo predvsem z živinorejo.

  Prihova

V jedru gručasto naselje v podpohorskem delu Dravinjskih goric leži na vrhu slemena med Čadramskih potokom na zahodu in potokom Ložnico na vzhodu. Dostopno je s ceste Slovenska Bistrica-Slovenske Konjice. Odcep je pri Zgornjem Grušovju. Na pobočjih slemena so vzdrževani vinogradi. Sredi jedra vasi, ki se prvič omenja leta 1335, stoji razgledna, nekoč romarska župnijska cerkev Marije Vnebovzete iz 15. stoletja. Ima “zlati” glavni oltar, ki je eden najlepših na Slovenskem.

  Raskovec

Razpotegnjena vas v podpohorskem delu Dravinjskih goric leži vrh nizkega slemena vzhodno nad Čadramskim potokom, zahodno od Prihove in jugozahodno od Oplotnice. Dostopna je s ceste Slovenska Bistrica-Oplotnica; odcep pri Straži. Zaselek Stara Gora je zapuščen.

  Straža pri Oplotnici

Gručasto naselje na severnem obrobju podpohorskega dela Dravinjskih goric leži ob cesti Slovenska Bistrica-Oplotnica, na slemenu med dolinama potoka Ložnice in Čadramskega potoka, kjer je tudi nekaj domačij. Tod mimo je tekla rimska cesta Celeia-Poetovio.

  Ugovec

Razloženo naselje na stiku metamorfnih pohorskih kamnin in terciarnega podpohorskega dela Dravinjskih goric leži na prisojnem pobočju pod vinogradniško Okoško Goro in severno nad cesto Slovenska Bistrica-Oplotnica. Skozenj teče Ugovški potok. Vinogradov ni veliko in so manj kakovostni.

  Zgornje Grušovje

Razložena vas v severnem delu Dravinjskih goric leži ob cesti Slovenske Konjice-Slovenska Bistrica, na levem bregu Čadramskega potoka in na prisojnem pobočju njegove doline, ki se tu močno razširi.  Del naselja ob avtocesti Celje-Maribor se imenuje Križajnci.

  Zlogona Gora

Razložena vas na prisojnih obronkih Pohorja leži na pobočju vzhodno nad Čadramskim potokom, pod Zlogono vasjo, severovzhodno od Oplotnice. Razmere za kmetovanje niso ugodne, vendar tu še uspeva vinska trta.

  Zlogona vas

Naselje leži na prisojnem pobočju jugovzhodnega dela Pohorja, vzhodno nad dolino Čadramskega potoka, severovzhodno od Oplotnice. Sestavljata ga višje ležeči zaselek Prihovca in gručasta Zlogona vas, ki se naslanja na sosednjo Zlogono Goro. Naselje je dostopno po cesti iz Čadrama. Pod njim se odpira razgled na valovit svet med Konjiško Goro, Bočem in Pohorjem.